Zasvojenost s hrano

Poznate občutek, ko za cel dan ali vsaj del dneva pozabite na hrano? Ko niti enkrat ne pomislite, kaj in kdaj bo vaš naslednji obrok? Ko vam prehranska domišljija ne podvija, čeprav je želodec prazen?

Iskreno, briga me, kaj jeste. Ne želim vas prepričati, da je moj način edini pravi. Prehrana zame ni vera, že dolgo ne več.

Želim le z vami deliti svoje znanje o prehrani in premagovanju odvisnosti od hrane. Mogoče je tam zunaj kakšna duša, ki se je ujela v prehranski vrtinec in bi jo lahko rešile moje izkušnje.

Ta zapis ni namenjen ljudem, ki s hrano nimajo težav in ne razumejo notranjih bojev, ki jih bije človek, ki se ne zmore otresti odvisnosti od hrane. Zapis je namenjen osebam, ki so globoko v pasti visoko predelane hrane, pa si želijo rešitev, in vsaj slutijo, kako močno lahko polnovredna in nepredelana hrana vpliva na zdravje. (Poudariti moram, da z zasvojenostjo s hrano mislim predvsem na zasvojenost z visoko predelano hrano.)

Ne ponujam recepta, ki vam bo zagotovil uspeh pri spreminjanju prehrane. Lahko pa vam pokažem drugačen način, če se vaš način prehranjevanja slučajno ni obnesel.

Ne želim vas torej prepričati, da je moj način edini pravi. Ne želim pa poslušati, da ne verjamete, da moj način deluje, če se hkrati sami utapljate v zdravstvenih težavah, če slabo spite, če imate pivski trebuh, če imate odpor do kakršnekoli rekreacije in gibanja, če vam pogosto niha razpoloženje, če vas muči predmenstrualni sindrom, če vaša ščitnica ne deluje dobro, … Vse našteto in še več je namreč enostaveno dokaz, da vaš način ne deluje.

Jaz sem v prehrani poskusila že marsikaj: vegetarijanstvo, karnivorno dieto, pet obrokov dnevno, tri obroke dnevno, dva obroka, en obrok, veliko ogljikovih hidratov, malo ogljikovih hidratov oziroma low carb, keto, daljše postenje, krajše postenje, veliko telovadbe, malo telovadbe, … Zdaj sem našla svoj način in lahko rečem, da sem dosegla popolno osvobojenost od hrane. (Ok, še vedno jem. Ni, da živim od prane 😀 Se pravi, da sem fizično zagotovo še vedno odvisna od hrane 🙂

Ali obljubljam, da boste čez par mesecev tako svobodni tudi vi? Ne! Mislim, da je premagovanje zasvojenosti s hrano dolgotrajen proces kljub ustreznemu pristopu. Lahko rečem le, da je začetek tega procesa z ustreznim pristopom, tj. s polnovredno in nepredelano hrano, precej enostavnejši, kot če bi se ga lotili s preštevanje kalorij, tehtanjem hrane, stradanjem, pretirano telovadbo in podobnim prehranskimi norostmi.

In tudi če se boste premagovanja zasvojenosti s hrano lotili s polnovredno in nepredelano hrano se vam bo kdaj pa kdaj na poti zalomilo. Pustite polomijo za sabo, jutri je nov dan. Lahko vas tolaži in motivira dejstvo, da nekaterim uspe doseči popolno svobodo, a se morate pri tem zavedati, da smo karakterno različni: vsi ne moremo doseči uspeha, ki ga je dosegla oseba, ki je že po naravi izjemno disciplinirana in redoljubna.

Če vas tolaži tuja nesreča 😉 vam lahko povem, da je po moji skromni oceni s hrano zasvojenih tudi precej prehranskih svetovalcev in osebnih trenerjev. Če se ves ljubi dan ukvarjaš samo s svojo ultra zdravo prehrano, je po mojem mnenju to samo druga stran istega kovanca. Ampak to je že druga zgodba …

Zasvojenost s predelano hrano enačim z odvisnostjo od drog, alkohola, cigaret. Zagotovo ste že slišali za koga, ki je nehal kaditi praktično čez noč. Drugim ne uspe niti po letih poskusov. Iskreno ocenite, v katero skupino sodite vi. Če sodite v drugo skupino, potem si ne otežujte premagovanja zasvojenosti s hrano, tako da se slepite »Rad bi spremenil prehrano, ampak ne preveč radikalno.«, »Junk food in sladkarije si bom privoščil enkrat tedensko.«, »Danes si lahko privoščim čez vse meje, saj je sestrina poroka.« Mislim, da je tak polovičarski način pri prehrani skrajno neprimeren za osebo, ki jo rado pahne v zasvojenost in se zasvojenosti težko reši. To je tako, kot če bi si alkoholik govoril, da saj ne bo škode, če si vsak dan privošči samo kozarček.

Iskreno verjamem, da se mora odvisnik od predelane hrane izogniti pretirani kreativnosti pri pripravi hrane. Če si boste pripravljali nekakšne nadomestke makaronov in približke piškotov, potem je neuspeh skoraj zagotovljen. Mislim, da je to nekako tako, kot če bi se alkoholik ves dan dražil z duhanjem vina. Če se boste šli nadomestke in približke, boste samo spodbujali svojo obsedenost s hrano in krepili svoje razmišljanje o hrani.

Pot do zmage nad zasvojenostjo s hrano je ponavadi dolga, a vseeno se jo da prehoditi. In čeprav smo odrasli, včasih potrebujemo koga, ki nas bo na poti vodil za roko.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s