Ta koronavirusni čas ali čas za postenje

Sodobna prehrana, ki temelji na visoko predelanih živilih, nas vleče v globine kroničnih bolezni.

V tem koronavirusnem obdobju si shrambe polnimo z moko, makaroni, sladkorjem in rastlinskimi olji, tj. visoko predelanimi živili.

Telo, »hranjeno« s temi približki hrane, je še bolj dovzetno za virusne in bakterijske okužbe.

Število kroničnih bolnikov in predebelih pri nas pa strmo narašča. Vzrok je predvsem prehrana. V bistvu nas ima večina na sebi toliko odvečne maščobe, da bi se lahko postili celo koronavirusno obdobje.

Kaj pa, če v tem koronavirusnem obdobju ne bi prenatrpali shramb? Kaj če bi kakšen obrok preskočili?

Mogoče bi se pa kdo med krajšim postenjem celo znebil svoje »kronične« bolezni. Malo za šalo, malo zares. 

(Sicer pa je postenje precej enostavno, vseeno pa se je treba o njem prej poučiti.)

Recenzija knjige The Longevity Diet

The Longevity Diet, dr. Valter Longo

Dr. Longa sem najprej gledala v dokumentarcih o postenju. Je velik strokovnjak za vpliv postenja na raka in kemoterapijo.

Ko sem izvedela, da je napisal knjigo, sem jo naročila in se zelo veselila branja, pa me je veselje minilo, še preden sem prebrala polovico knjige.

Longova knjiga me je v bistvu tako razkurila, da sem napisala kar recenzijo knjige.

(Ja, če je raziskovanje prehrane človekova strast, potem lahko slaba knjiga o prehrani vzbudi precej negativna čustva 🙂 Pri nakupu knjig sem precej previdna: svojega denarja ne zapravljam za wannabe strokovne knjige o prehrani. Tokrat pa sem se močno uštela.)

Branje strokovne knjige o prehrani je sploh prijetno, če avtor vanjo vključi kakšno izkušnjo iz zasebnega življenja. Venda mislim, da Longo takim izkušnjam v knjigi nameni preveč prostora. Preveč razlaga o svoji glasbeni karieri in o času, preden se je odločil za znanstveno kariero. Sicer pojasni, zakaj je toliko napisal o svoji glasbeni karieri (ker naj bi mu na podlagi glasbenega znanja uspelo s kreativnim pristopom priti do odkritij v laboratoriju), a mislim, da je ta del predolg in nepotreben.

Ne, modri zaznamki v knjigi niso zaradi pomembnih informacij, pač pa zaradi bučk, ki jih Longo vali skozi celo knjigo 🙂

Nekako v smislu »otroci, na poskušajte tega sami doma« v knjigi ves čas daje občutek, da se običajen človek ne sme sam lotiti zdravega prehranjevanja ali postenja.

Je proti prehranjevanju čez cel dan (tj. 5-6 obrokov) in predlaga 11-12 urni časovni okvir za prehranjevanje, kar po moje ni bistveno drugače kot prehranjevanje čez cel dan.

Seveda je gibanje bistveno za zdravje, vendar se mi zdi, da Longo s svojimi navodili o rekreaciji pretirava. Med branjem sem na trenutke pričakovala, da bo količino rekreacije določil do minute natančno.

Med branjem sem imela občutek, da Longo zagovarja, da zdrava prehrana vključuje samo oreščke in olivno olje. Ampak, koliko ljudi ima dejansko na voljo oreščke in olivno olje kot lokalno hrano?

Na 198. strani Longo pravi, da je najboljši nasvet, ki ga lahko trenutno dá, naj jemo za mizo naših prednikov (naj torej izbiramo živila, ki so jih uživali naši starši, stari starši, pradedi). Takoj na naslednji strani pa razlaga že nekoliko drugače: da ne predlaga, naj jemo točno to, kar so jedli naši predniki, ampak naj živila naših prednikov prilagodimo dieti, ki jo Longo predlaga za dolgoživost.

Na 97. strani jasno pove, da je poskus s 3-dnevnim vodnim postom med kemoterapijo dal zelo obetavne rezultate, potem pa na 126. strani skuša bralca prestrašiti z zgodbo o sodnici, zboleli za rakom, ki je slišala za Longove raziskave o postenju in kemoterapiji. Čakala jo je kemoterapija, pa se je začela postiti. Njen prijatelj je poklical Longa, mu povedal, da se gospa posti že 8 dni, Longo pa je na to reagiral: »To je neumno. Povejte prijateljici, naj takoj začne spet jesti.«

Knjiga je popolno nasprotje tega, kar zagovarja kanadski nefrolog Jason Fung, ki predstavi različne načine postenja in razloži, da je postenje primerno praktično za vsakogar (izjema je le par skupin ljudi). Se mi zdi, da Longo s knjigo (sicer zelo subtilno) oglašuje svoj proizvod ProLon FMD (FMD – Fasting-Mimicking Diet), saj na 110. strani bralcu odsvetuje kakršnokoli prilagojeno različico diete ProLon FMD. Ves čas branja sem čakala, kdaj bo Longo natančno predstavil dieto, ki deluje kot postenje, pa sami dieti nameni le 1/3 strani, kar se mi zdi odločno premalo (sploh glede na platnico knjige, ki na videz obljublja veliko več). Skratka, nekaj tako enostavnega, kot je postenje, Longo zakomplicira do te skrajnosti, da bralcu odsvetuje, da bi se postenja lotil sam, brez zdravniškega nadzora.

Bralcu sicer predstavi zelo pomembno ugotovitev, da si med postenjem normalne človeške celice postavijo varnostni ščit, rakave celice pa ne, zato ostanejo ranljive za kemoterapijo, ki ima potem možnost, da rakave celice uniči, normalne celice pa pri tem utrpijo minimalno škodo.

Longo v knjigi odsvetuje nasičene živalske maščobe, čeprav je že marsikateri raziskovalec dokazal, da so ključne za zdravje. Med njimi je bil zobozdravnik Weston A. Price (1870-1948), ki je prepotoval svet, da bi preučil prehrano, zdravje in zobe izoliranih avtohtonih ljudstev. Ugotovil je, da človek lahko doseže optimalni fizični razvoj in zdravje le z uživanje nepredelane hrane, bogate s hranilnimi snovmi, in z uživanjem v maščobi topnih vitaminov, ki se nahajajo v živalskih maščobah.

Na 169. strani razlaga, da najbolj dolgožive skupnosti običajno uživajo ribe, olivno olje in oreščke, pri Japoncih z Okinave pa v oklepaju doda, da so dolgoživi, čeprav ne uživajo večjih količin olivnega olja. Mislim, da s to zadnjo informacijo Longo dejansko zavaja bralca; jaz se sprašujem, ali Japonci z Okinave sploh uživajo olivno olje :-S

Na koncu knjige končno razkrije 2-tedenski načrt prehrane za dolgoživost. Mislim, da nekatera predlagana živila nimajo druge prehranske vrednosti kot energije, npr. polnozrnata tablica z oreščki in temno čokolado; pecivo s cimetom in rozinami; toast; žitarice s sadjem in oreščki (predvidevam, da gre za instant izdelek); napitki iz oreščkov; riževa tablica; predpripravljeno testo za pico. Gre za predelano hrano, in ne predstavljam si, kako lahko taka hrana kakorkoli prispeva k dolgoživosti.

Skratka, ne kupujte knjige 🙂