Vitamin C

Poglobljeno

Ne pravim, da je vitamin C čudežna rešitev za vse zdravstvene težave moje družine, za številne pa. Nikoli nas ni razočaral ob sezonskih virusnih ali bakterijskih okužbah. Mislim, da je nujno, da se človek dobro pouči o vitaminu C, preden ga začne uživati v večjih količinah. Vedeti morate tudi, da na učinkovitost vitamina C močno vpliva prehrana (če boste jedli junk food in pili vitamin C, potem bo učinek vitamina C manjši). Kontaktirajte me, pa bom z vami delila podrobnejše informacije, kako moja družina uživa ta vitamin (način uporabe, količina in oblike vitamina C).

Preden začnem podrobneje, moram poudariti, da nisem doktorica medicine in da spodnji zapis ni zdravniški nasvet.

Vitamin C je praktično netoksičen in zato izjemno uporaben v vsakdanjem življenju. Glede izjemno nizke toksičnosti vitamina C moram napisati, da je zdravnik Thomas Levy v enem od intervjujev povedal, da bi človek lahko prej umrl zaradi prevelike količine vode, ker bi si znižal koncentracijo natrija v krvi in bi mu zato zatekli možgani, kot pa zaradi prevelike količine vitamina C. Za vitamin C je več ameriških zdravnikov že v začetku 20. stoletja v praksi pokazalo, kako vsestransko uporaben je, pa se njihove ugotovitve žal niso nikoli zares prijele v širših zdravniških krogih.

O vitaminu C na splošno

Vitamin C lahko imenujemo tudi askorbinska kislina ali askorbat. Je majhna molekula s kemijsko formulo C6H8O6. Strukturno je podoben glukozi.

Vitamin C je močan antioksidant, kar pomeni, da nevtralizira proste radikale. Jaz ga kot antioksidant uporabim, ko otrokom zjutraj pripravim šolsko malico. Razrežem in očistim jabolko ter kose pomočim v raztopino vitamina C. Tako obdelano jabolko največkrat ne oksidira niti do naslednjega jutra.

Vitamin C lahko deluje tudi kot oksidant, pri čemer selektivno ubija nenormalne in rakave celice. Deluje protibolečinsko, zato z njim lajšajo bolečine in dvigujejo kakovost življenja pacientom v zadnjem stadiju raka. V takih primerih so dnevne oralne doze tudi 100 g ali več, še učinkovitejša pa je intravenozna raztopina. Zdravnik Ewan Cameron in njegovi sodelavci so z vitaminom C pacientom učinkovito lajšali bolečine. Tako so lahko pacienti z napredovalim rakom, ki so dobivali visoke doze morfija, prenehali jemati ta narkotik in ga zamenjali z vitaminom C.

Vitamin C je protivirusno in protibakterijsko sredstvo širokega spektra. Je tudi odličen antipiretik, kar pomeni, da v dovolj velikih in pogostih dozah znižuje previsoko telesno temperaturo.

Vitamin C naj bi bil mikrohranilo, kar pomeni, da naj bi ga za optimalno zdravje potrebovali malo. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja priporočeni dnevni vnos za vitamin C za odraslo osebo znaša 100 mg. Vendar pa je že Albert Szent-Györgyi, ki je prvič izoliral askorbinsko kislino in jo identificiral kot vitamin C, sumil, da ljudje za optimalno zdravje potrebujemo več gramov vitamina C. Poimenovanje vitamin C se je uveljavilo, preden je bila ta snov dejansko odkrita in izolirana, kar je močno vplivalo na nadaljnje raziskovanje te snovi, kajti beseda vitamin implicira, da tako snov potrebujemo v majhnih količinah. Tudi znanstveniki in zdravniki, ki se ukvarjajo z ortomolekularno medicino, menijo, da za vzdrževanje optimalnega zdravja potrebujemo večgramske doze vitamina C. Besedo ortomolekularen je skoval dvakratni nobelovec Linus Pauling, pomeni pa zdravljenje bolezni in vzdrževanje optimalnega zdravja z uporabo optimalnih količin hranil in telesu lastnih snovi.

Priporočeni dnevni vnos vitamina C ni bil določen za vzdrževanje optimalnega zdravja, temveč za preprečevanje skorbuta, ki pa pomeni že hudo pomanjkanje vitamina C, ki se konča s smrtjo.

Večina živali sama proizvaja vitamin C v jetrih ali ledvicah. Ne moremo pa ga sintetizirati ljudje, nekatere opice, netopirji in morski prašički. Živali tvorijo vitamin C v jetrih ali ledvicah iz glukoze, ljudje pa v jetrih nimamo zadnjega od encimov, ki sodelujejo v biosintezi askorbinske kisline.

Največja koncentracija vitamina C v telesu se nahaja v nadledvičnih žlezah. V stresni situaciji se poveča potreba po vitaminu C v nadledvičnih žlezah zaradi sinteze stresnega hormona adrenalina.

Raziskovalci vitamina C in zdravniki, ki so v svoji praksi uporabljali visoke doze tega vitamina, menijo, da je pomanjkanje vitamina C pri ljudeh precej pogosto in da se ne kaže samo kot skorbut. Zdravnik William McCormick je preučil prehranske vzroke za srčne bolezni in opazil, da štirje od petih koronarnih pacientov v bolnišnici kažejo znake pomanjkanja vitamina C. McCormick je med prvimi poročal, da imajo zboleli za rakom običajno zelo nizko raven vitamina C. Prav tako je menil, da so strije na koži posledica pomanjkanja vitamina C, saj pomanjkanje vitamina C slabo vpliva na tvorbo kolagena.

Treba se je zavedati, da visok krvni sladkor preprečuje absorpcijo vitamina C v celice, kar lahko pojasni, zakaj številni ljudje ne čutijo pozitivnih učinkov jemanja vitamina C ob prehladu ali drugi bolezni. Zato je dobro med boleznijo zmanjšati vnos ogljikovih hidratov. Jaz sem uspela trajanje prehlada skrajšati s 14 dni na približno 5 dni že tako, da sem precej zmanjšala vnos ogljikovih hidratov. Z jemanjem vitamina C uspešno preprečujem prehlade oziroma lajšam njihove simptome.

Problem številnih študij o vitaminu C, ki zavračajo pozitivne učinke večjih doz vitamina C, so premajhne in premalo pogoste doze. To je tako, kot če bi ženska kontracepcijsko tabletko vzela enkrat na mesec in potem zaključila, da tabletke ne delujejo.

Uporabnost vitamina C, dodatno

Zdravnik in pravnik Thomas Levy pravi, da raziskave s področja vitamina C in akutne zastrupitve z alkoholom kažejo, da so visoke doze vitamina C najboljši in najhitrejši način za metabolizem alkohola in streznitev. Razlaga tudi, da se lahko nitrati in nitriti, ki jih zaužijemo na primer z mesninami, v želodcu pretvorijo v rakotvorni nitrozamin in druge rakotvorne spojine. To pretvorbo pa preprečuje vitamin C.

Pionirji raziskovanja vitamina C

Irwin Stone je bil doktor znanosti in eden prvih znanstvenikov, ki so dojeli, kakšen potencial ima vitamin C. Prvi je patentiral uporabo askorbinske kisline kot konzervansa in antioksidanta v prehrani. Menil je, da askorbinska kislina sploh ni vitamin, temveč bistven prehranski faktor, ki ga potrebujemo v veliko večjih dozah kot mikrohranila. Leta 1972 je objavil knjigo The Healing Factor: Vitamin C Against Disease, v kateri je zbral 50 let svojih raziskav in opažanj.

Zdravnik Frederick R. Klenner je leta 1948 Ameriškemu zdravniškemu združenju predstavil prispevek, v katerem je natančno popisal popolno ozdravitev 60 pacientov z otroško paralizo, in sicer z uporabo intravenoznega natrijevega askorbata in oralno uporabo. Uporabljal je ogromne doze vitamina C, tudi do 300 g na dan. Menil je, da bi morala biti uporaba vitamina C zdravnikov prvi odziv na vsako bolezen. Klenner je uporabil ogromne doze vitamina C na več kot 10.000 pacientih v obdobju 30 let brez vsakršnih stranskih učinkov.

Pediater Lendon H. Smith je bil eden prvih zdravnikov, ki so trdno podpirali uporabo visokih doz vitaminov za otroke. V svojih zelo uspešnih knjigah o zdravju in prehrani otrok je ob boleznih priporočal uporabo maksimalnih oralnih doz vitamina C, torej do črevesne tolerance (angl. bowel tolerance). Za krepitev imunskega sistema pri otrocih je priporočal prehrano brez sladkorja in procesirane hrane ter dnevne doze vitamina C v višini 1000 mg za vsako leto življenja, kar bi za petletnika pomenilo do 5000 mg na dan.

Zdravnik Claus Washington Jungeblut je dokazal, da vitamin C inaktivira virus otroške paralize ter toksine tako davice kot tetanusa.

Zdravnik William McCormick je bil pionir ideje, da pomanjkanje vitamina C povzroča različna stanja in bolezni, od strij do kardiovaskularnih bolezni in raka. Kot rečeno, med prvimi je poročal, da imajo zboleli za rakom običajno nizko raven vitamin C v telesu. Menil je, da so kardiovaskularne bolezni ena oblika skorbuta. MrCormick je ugotovil, da vitamin C lahko deluje kot močan kemoterapevtik, če ga pacient dobi v večgramskih dozah vsako uro, sploh če ga pacient dobi intravenozno. Prav tako je menil, da vitamin C deluje kot antibiotik. V zvezi z obtožbo, da vitamin C povzroča ledvične kamne, je zanimivo, da je McCormick že leta 1946 uporabljal vitamin C za preprečevanje in zdravljenje ledvičnih kamnov.

Dr. Linus Pauling, dvakratni nobelovec, je menil, da visoke doze vitamina C delujejo antivirusno in antibakterijsko. Prav tako je bil mnenja, da je ateroskleroza posledica pomanjkanja vitamina C. Razlagal je, da bi morali ljudje vsak dan zaužiti več gramov vitamina C. Priporočal je večgramske in pogoste doze vitamina C za preprečevanje in zdravljenje prehlada in gripe.

Robert Cathcart III je bil ortoped. Oblikoval je protezo za kolk, ki je bila vstavljena v več kot 100.000 kolkov. Razlagal je, da v svoji praksi nikoli ni doživel hude reakcije na vitamin C in da je od leta 1969 sam zaužil več kot 2 toni askorbinske kisline. Brez resnejših težav je askorbinsko kislino do črevesne tolerance uporabil na več kot 20.000 pacientih in dosegel zelo dobre rezultate.

Od novejših prispevkov se mi zdi zelo pomemben prispevek Raziskovalnega inštituta Riordanove klinike, kjer v boju proti raku uporabljajo intravenozno obliko vitamina C, in prispevek zdravnika Paula Marika in sodelavcev o zdravljenju sepse in septičnega šoka z intravenoznim vitaminom C, hidrokortizonom in vitaminom B1.

Oblike vitamina C

Molekula naravnega vitamina C je enaka molekuli sintetične askorbinske kisline, tako da jemanje »naravnega« vitamina C ni boljše kot jemanje sintetične askorbinske kisline.

Čisti vitamin C je šibka kislina, in če jo združimo z minerali, kot so natrij, kalcij ali magnezij, dobimo nekislo sol. Najpogostejši mineralni obliki sta natrijev askorbat in kalcijev askorbat. Thomas Levy odsvetuje, da bi oseba, ki vsak dan jemlje optimalne doze vitamina C, uživala kalcijev askorbat, ker zaužijemo dovolj kalcija s hrano (da se ne bi kalcij v telesu nalagal na napačna mesta).

Še ena oblika vitamina C je askorbil palmitat, ki je vitamin C, združen z maščobno kislino palmitat.

Običajno lahko primerno raven vitamina C v plazmi dosežemo z najcenejšo obliko vitamina C. Ob resnejših boleznih, kot je rak, pa bo morda potrebna intravenozna raztopina natrijevega askorbata (vprašanje pa je, ali boste v Sloveniji našli zdravnika, ki vam jo bo pripravljen dati) ali pa liposomski vitamin C. Liposomi so mehurčki iz fosfolipidov, ki lahko zadržujejo na primer zdravilo ali prehransko dopolnilo. Liposomski vitamin C naj bi imel veliko večjo absorpcijo.

Če oseba jemlje večje količine vitamina C, je morda dobro, da jemlje čisto obliko, torej ne tablet ali kapsul, ki vsebujejo razne primesi, na katere pa oseba lahko negativno reagira.

Optimalna količina

Oseba, ki želi ugotoviti, kakšne so njene potrebe po vitaminu C, bi morala najprej določiti črevesno toleranco: začne z jemanjem manjših doz vsako uro, dokler se ne pojavi neprijeten občutek v črevesju (vetrovi, napihnjenost, rahlejše blato). Ta količina pomeni črevesno toleranco (angl. bowel tolerance), in optimalna doza je 50–90 odstotkov tega maksimuma. Pomembno pa je, da lahko visok vnos ogljikovih hidratov slabo vpliva na določanje črevesne tolerance in lažno pokaže nižjo toleranco. Potrebe po vitaminu C se spreminjajo glede na zdravstveno stanje in jih je dobro občasno ponovno določiti. Še pomembneje pa je, da ob dinamičnem jemanju vitamina C sčasoma poveča količina vitamina C, ki jo oseba dobro prenaša.

Dinamično jemanje oziroma po angleško dynamic flow pomeni, da oseba svojo optimalno količino vitamina C razdeli v več dnevnih doz. Na ta način vzdržuje visoko raven vitamina C v plazmi. Tako lahko vitamin C počasi prehaja v druga tkiva. Sčasoma pride do ravnovesja, tako da je raven vitamina C v tkivih enaka ali višja kot njegova povprečna koncentracija v plazmi. Pri dinamičnem jemanju se ob bolezni sproščajo rezerve iz tkiv v plazmo in tako preprečujejo, da bi se raven v plazmi spustila prenizko.

Rebound effect oziroma prekinitveni učinek: pri večjem vnosu vitamina C nastaja več encimov, ki omogočajo pretvorbo večjih količin askorbinske kisline v druge koristne snovi. Če oseba dlje časa jemlje večje doze vitamina C, je proizvodnja enzimov velika, tako da bi ob naglem zmanjšanju dnevne doze vitamina C lahko prišlo do nagle pretvorbe skoraj vse askorbinske kisline v krvi v druge snovi. To povzroči neobičajno nizko koncentracijo askorbinske in dehidroaskorbinske kisline v krvi. Ta pojav se imenuje prekinitveni učinek. Pauling odsvetuje naglo prenehanje jemanje večjih količin vitamina C in svetuje postopno zmanjševanje v roku enega do dveh tednov.

Jaz osebno ugotavljam, da je za suvereno jemanje optimalnih doz potrebne nekaj prakse. Najprej je dobro, da se oseba o vitaminu C izobrazi, da izgubi strah pred jemanjem tega dodatka. Kajti mediji redno vzbujajo strah pred jemanjem vitamina C. Nato pa oseba z rednim jemanjem ugotovi, kakšne količine vitamina C na dan prenese, ko je zdrava, in nato še, s kakšnimi dozami uspešno zdravi na primer prehlad ali drugo bolezen.

Mediji radi strašijo pred uporabo vitamina C. Glede na predstavljene informacije bi rekla, da neupravičeno. Tako v Farmacevtskem vestniku lahko preberete članek študenta medicine »Nevarnosti in ugotavljanje hipervitaminoz askorbinske kisline in vitamina D«: http://www.sfd.si/uploads/datoteke/muminovi.pdf

Še »strokovnejši« je članek na portalu Siol z naslovom »Zakaj je svet postal obseden z vitaminom C«: https://siol.net/digisvet/novice/kaj-morate-vedeti-o-vitaminu-c-ko-boste-naslednjic-prehlajeni-478492

Po branju takih člankov se ne čudim, da farmacevtka v lekarni na povpraševanje po natrijevem askorbatu v opozorilo odgovori: »Ja, gospa, zakaj pa boste to potrebovali?«

Naša praksa

Iz prakse lahko povem, da je vitamin C zelo uporaben za vzdrževanje optimalnega zdravja cele družine. Vitamin C lahko uporabljate kot naravno odvajalo, saj se pri večgramskih dozah v črevesju ne absorbira ves, neabsorbirani vitamin C pa v črevesju nase veže vodo in tako rahlja blato. Z vitaminom C sem pozdravila vneti živec v nogi. Uporabljam ga tudi za zdravljenje vnetega očesa ter izpiranje zamašenega nosu. Pri manjših otrocih ob virozah in zamašenem nosu pogosto bolijo ušesa, tako da z rednim izpiranjem nosu uspešno preprečujem, da bi se otroku ob virozi zaradi zamašenega nosu razvilo bakterijsko vnetje ušesa. Vitamin C uporabljam tudi za nego ran in zdravljenje ranic v ustni votlini. Sinu sem z vitaminom C odpravila tudi bradavico na stopalu, ki jo je staknil na bazenu. Vitamin C se je izkazal za zelo uporabnega pri okužbi z rota virusom, ko je otrok izbruhal vse razen popitega vitamina C. Z vitaminom C smo pozdravili tudi atipično pljučnico in škrlatinko (kot je razložil Cathcart, vitamin C neutralizira toksin, ki ga ob škrlatinki proizvajajo streptokoki).

Tako, recimo, da sem prišla do konca. Precej informacij o vitaminu C? Pa to še zdaleč niso vse!

Objem, Nataša